proti jugu – proti severu
Na klopi pred hišo Loibltal/Brodi 1 se ravno odpočije Jožef Renko od hoje iz Begunj na delo v sosednje Borovlje. Miha Kohlnprat mu prinese žganje, izmenjata si novice. Ljubezen bo Jožefa po letu 1904 zadržala v Borovljah. Mihov sin Anton, ki bo takrat delal kot puškar v Borovljah, bo potem včasih zavil k njemu. Zadnjič kratko po letu 1920. Tako kot mnogi boroveljski puškarji, ki se zaradi porekla in pripadnosti ne počutijo varne, se bo Anton odločil si zgraditi obstoj v Kranju. Nekaj let kasneje bo puškarje vodila pot s trebuhom za kruhom v Kragujevac. Tudi pot Jožefove hčere Alojzije se bo nadaljevala, iskala bo varnost drugod.
Zgodbe teh ljudi, ki so ostale v spominu, bodo pripovedovane v hiši Brodi 1.
